youtube  facebook  g+  linkedin  Rss  ad

Slaba banka za telebane

By Gold Team

Posted in | Tags :

Slaba banka je DUTB – družba za upravljanje terjatev bank, ki so v času pred krizo (predvsem tri največje slovenske banke) dajale kredite podjetjem brez dovolj visokih garancij. Dejansko gre za postopek saniranja nastalih problemov v bančnem sistemu.

Visoka gospodarska rast je podjetjem omogočala, da so bolj ali manj uspešno odplačevala te dolgove. Takšno stanje je pri nas trajalo kar nekaj časa, rast posojil je strmo naraščala predvsem od leta 2003 pa vse do 2007. Čezmerno zadolževanje je tako postalo orodje za obračunavanje slovenskih bank, ki so med seboj tekmovala, kdo bo posodil podjetjem več posojil in na ta način izkazal višji dobiček ob koncu leta. Vendar pa ob tem početju niso upoštevali nezanemarljivih tveganj, kot so nižja gospodarska rast ali celo recesija.

Ko je do krize prišlo, so bankirji nehali kreditirati gospodarstvo, podjetja so se znašla pred prepadom – prezadolžena z vedno nižjimi prihodki. Veliko jih je propadlo, kar je banke močno udarilo po bilancah. Visoke izgube so nižale kapital bank, zaradi česar so potrebovale dokapitalizacije. Te so bile izvedene s strani lastnikov – države, kar pomeni da smo davkoplačevalci reševali napake, ki so jih bankirji naredili v preteklosti s prekomernim kreditiranjem.

Ker pa so naše tri največje banke sistemsko pomembne – padec ene bi namreč povzročil domino efekt, ki bi krizo še bolj poglobil – je v interesu države, da jih reši stečaja. Reševanje bančnega sistema se lahko izvede na več načinov. Prvi je direktna dokapitalizacija, za katero je potrebno pridobiti več kapitala, katerega bi si morala država izposoditi na trgu. Problem nastane, ker so zahtevani donosi na državne obveznice že tako visoki in bi dodatno zadolževanje bilo še dražje ali celo nemogoče. Poleg tega pa je stanje v slovenskem bančnem sistemu specifično, saj je država že lastnica nekaterih bank in z dokapitalizacijo ne bi “kaznovala” lastnikov za slabo upravljanje z banko, ampak bi samo reševala svoj interes v bankah.

Drugi način je t.i. “living will” (oporoka), kjer banke podrobno opišejo postopek bankrota z namenom, da ne pride do širitve krize med druge banke. Centralna banka v tem primeru prevzame banko v bankrotu, jo po opisanem postopku razbije na več delov, delujoče dele proda investitorjem, propadle pa likvidira.

Tretji način je pa t.i. slaba banka, ki jo izvaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slaba banka po tržni ceni odkupi slabe terjatve (kredite, ki niso bili odplačani, zasežene nepremičnine ipd.) od bank, tako banke pridobijo nova denarna sredstva (ali državne obveznice, ki jih lahko prodajo) nemudoma in ne šele čez nekaj let, ko bi jim uspelo terjatve izterjati po naravni poti (oz prodati nepremičnine na trgu).

DUTB po nakupu “prevzetih” naložb začne s postopkom odprodaje skozi obdobje nekaj let, zato, da ne pride do t.i. “fire-sale”, ko se naenkrat prodaja ogromno število npr. nepremičnin in to povzroči padec cen. DUTB si torej vzame čas, da proda “podedovane” naložbe in poskusi narediti prodajni dobiček.

Izvedba slabe banke bo izboljšala bilance bank, saj se bodo slabi krediti prenesli na slabo banko, vendar pa to še ne pomeni, da bo gospodarstvo takoj na boljšem, saj se bilance podjetij ne spremenijo. Na srednji do daljši rok pa lahko pričakujemo lažjo dostopnost in cenejše kredite, tako za gospodarstvo kot tudi za gospodinjstva. Davkoplačevalci bomo celoten projekt morali financirati skozi višje davke, saj je potrebno vrniti izposojen denar iz prodaje obveznic na trgu, s katerim se namerava slaba banka financirati. Dodatno je potrebno po prenosu slabih terjatev še dokapitalizirati največje banke, kar pomeni dodatne obremenitve za davkoplačevalce. Ocene za celotno izvedbo slabe banke se gibljejo med 3 in 10 milijardami evrov.

Kako hitro se učinki slabe banke pokažejo na denarnicah davkoplačevalcev, je seveda odvisno od tega, kdaj se naredil prenos slabih terjatev in kdaj bodo večje banke dokapitalizirane (in v kakšni meri). Ko bodo bilance bolj stabilne, bodo banke kmalu začele bolj kreditirati gospodarstvo, kar ponavadi pripelje do višje gospodarske rast. Negativne posledice reševanja bančnega sistema pa davkoplačevalci čutimo že sedaj, saj se trošarine in davki povečujejo in se bodo tudi v prihodnje.

To, da do reševanja bančnega sistema (v takšni ali drugačni obliki) ni prišlo pravočasno, ima ogromen vpliv na celotno gospodarstvo in davkoplačevalce. Če bi leta 2009 ali 2010 Banka Slovenije ugotovila, da so slovenske banke v slabem stanju in jih takrat prisilila, da si izboljšajo bilance s pomočjo slabe banke, bi sedaj podjetja in posamezniki lahko brez težav pridobivali kredite, gospodarska rast bi bila višja, brezposelnost verjetno nižja, tudi država bi se zadolževala po nižjih obrestnih merah.

Zavlačevanje je posledica političnih odločitev, na kar so opozorili tudi iz Evropske komisije. Težava se je pojavila v tem, da je NLB poskusila prenesti slabe terjatve na DUTB po previsoki ceni, kar bi pomenilo direktno subvencijo s strani davkoplačevalcev. Za primer si vzemimo kredit v višini 10 mio €, zavarovan z nepremičninami. Ker je podjetje propadlo, je sedaj ta terjatev vredna nekaj manj, tudi zaradi tržnih razmer na nepremičninskem trgu. Če bi banka šla na trg prodajati te nepremičnine, bi dobila recimo samo 5 mio €, sedaj pa želijo prenesti te nepramičnine na DUTB po višji ceni, recimo 8 mio €. To pomeni, da bo DUTB preplačala zasegle nepremičnine za 3 mio € oz. da banka dobi toliko več za te nepremičnine. Do tega seveda ne bi smelo priti, saj je cilj, da DUTB po odkupi terjatve po tržnih cenah in s časom pa skuša izterjati čim večji delež (po možnosti narediti dobiček).

Švedska je na primer uporabila model slabe banke pri reševanju svoje bančne krize leta 1992, ko se je bančni sistem znašel pred prepadom. Takrat so odkupili slabe terjatve od bank, lastnike pa prisilili v izgube (lastniške obveznice in depoziti so ostali nedotaknjeni), država je pa še nato dokapitalizirala banke. Celotni stroški so na začetku pomenili 4% BDP, nato so se znižali (zaradi kasnejših dobičkov bank in prodaje bank po višji ceni) na razpon med 0% in 2%.

Delno povzeto po spletnem zapisu Finančni trgi, Luka Gubo

Comments are closed.
btt